O nas
Veno Pilon
Veno Pilon [véno pilón], slovenski slikar, grafik in fotograf, * 22. september 1896, Ajdovščina, † 23. september 1970, Ajdovščina. Srednjo šolo je končal v Gorici. Med 1. svetovno vojno je služil v avstro-ogrski vojski. Kot vojnega ujetnika so ga poslali v Rusijo. Leta 1919 se je vrnil domov in začel intenzivneje slikati. Leta 1919 je odšel študirat v Prago, naslednje leto se je vrnil v rojstno Ajdovščino. V šolskem letu 1920-21 je študiral v Firencah, pozneje je obiskal še Dunaj. Za božič leta 1925 je obiskal Pariz, kjer je ostal do sredine leta 1926. Konec leta 1928 se je nastanil v Parizu, na Montparnasu, kjer se je začel intenzivno ukvarjati s fotografijo. Po drugi svetovni vojni je prišel na daljši obisk v domovino. Pomagal je snemati film Na svoji zemlji. Znova se je vrnil v Pariz in tam prijateljeval z umetniki in galeristi. Mlada leta, ujetništvo, študij, pariško in slovensko obdobje je opisal v svoji avtobiografski knjigi Na robu. Njen razširjen ponatis je izšel leta 2008. Domov v Ajdovščino se je vrnil leta 1968. Umrl je v Ajdovščini leta 1970. Moderna galerija mu je priredila leta 1954 razstavo grafik, risb in fotografij in leta 1966 retrospektivo. Na temelju donacije, ki jo je avtorjev sin Dominique namenil Ajdovščini so leta 1973 ustanovili Pilonovo galerijo. Galerija ima največjo zbirko njegovih del, od olj do risb in fotografij.
Veno Pilon (22 September 1896 – 23 September 1970) was a Slovene expressionist painter, graphic artist and photographer.
Pilon was born in Ajdovščina, then part of the Austro-Hungarian province of Gorizia and Gradisca (now in Slovenia). After graduating from the prestigious gymasium of Gorizia, he was drafted by the Austro-Hungarian Army during World War I. He fought on the Eastern front and was captured by the Russian army. He later described his experience as a prisoner of war in the autobiography Na robu (“On the Edge”). He returned to Ajdovščina in 1919, where he took up painting.
In the late 1920s Pilon moved to Paris where he explored photography.
He died in Ajdovščina.
Naše mesto AjdovščinaAjdovščina je mesto v osrednjem delu Vipavske doline, ob sotočju potokov Hublja in Lokavščka, na stiku nasutega Ajdovskega polja in flišnega pobočja pod Goro (Sinji vrh, 1002 m). Srednja nadmorska višina mesta je 106 m. Naselje je sedež občine Ajdovščina. Središče mesta, Lavričev trg, je sredi starega mestnega jedra. 150 metrov zahodno je župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika s Cebejevimi slikami. Za cerkvijo sta šolski predel in športni center Police. Skozi Ajdovščino teče reka Hubelj. Onstran Hublja je mestni predel Šturje, nekdaj samostojna vas, kjer je cerkev svetega Jurija s slikami Matevža Langusa in Toneta Kralja. To je predvsem stanovanjski predel, gostota poselitve pa je največja v soseski Ribnik. Ob reki navzgor, nad hidroelektrarno in zaselkom Fužine, so kraški izviri Hublja, kjer sta zajetje za območni vodovod in začetek geološke poti. V Športnem parku Pale se začne 3100 m dolga naravoslovno učna pot. Industrijski obrati se pretežno nahajajo južno od ceste Nova Gorica – Vipava (Mlinotest, IKA, Tekstina, Fructal, Gradbeno podjetje Primorje). Nasproti športnega letališča je obrtna cona, poleg železniške postaje pa avtobusna postaja. Sredi Ajdovskega polja ob Hublju je čistilna naprava za industrijske in mestne odplake. Ob cesti na Ustje so hotel Planika, banka, trgovine in druga podjetja, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi. V Ajdovščini so se rodili slikarja Anton Cebej in Veno Pilon, pisatelj Danilo Lokar, literarni zgodovinar Avgust Žigon, arhitekt Svetozar Križaj in grafik Danilo Jejčič . ZgodovinaMesto se je razvilo ob cesti Razdrto – Nova Gorica ob odcepih v Idrijo, na Predmejo, na Ustje ter mimo Vipavskega Križa v Štanjel. Od leta 1902 je z železnico povezana z Gorico. V 4. stoletju za časa rimskega imperija je na območju naselja obstajal utrjen vojaški tabor z obrambnimi stolpi Castra Ad Fluvium Frigidum (Ob mrzli reki), ki je služil kot cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan. Pri Vrhpolju v bližini je bila leta 394 bitka med Teodozijem I. in Evgenijem. Leta 451 je hunski vojskovodja Atila na pohodu v Italijo postojanko porušil. Naselje se ponovno omenjena šele leta 1507, ko naj bi ji je Maksimilijan I. dal trške pravice. Znotraj antičnega obzidja je nastalo značilno srednjeveško mesto. Razcvet kraja se je začel, ko so zgradili cesto iz Logatca čez Hrušico in leta 1664 še kamniti most, ki je povezal deželi Kranjsko in Goriško, meja med njima je namreč potekala prav po Hublju. V 16. stoletju se je začel razvoj fužinarstva, ki je s prekinitvami trajal do leta 1909. V naselju je bilo še veliko drugih obratov (žage, strojarne, tovarne testenin, papirnica, pivovarna, predilnica, barvarna…), iz katerih se je razvila današnja industrija. V Ajdovščini je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska vlada po 2.svetovni vojni. Zgodovinska imena mesta * italijansko Aidussina * nemško Haidenschaft * latinsko Castrum Ad Fluvidum Frigidum Ajdovščina (Italian: Aidussina, German: Haidenschaft) is a small town and a municipality with the same name and a population of 7000 (municipality 18.000), located in the Vipava Valley (Vipavska dolina), Slovenia.[2] |